Danes je 1.11.2024

Input:

Davčni vidiki poslovnih dogodkov za leto 2008

7.5.2014, Vir: Verlag DashöferČas branja: 20 minut

7.2.1 Davčni vidiki poslovnih dogodkov za leto 2008

  • Poslovni dogodek 1 - najemnina

Javni zavod je najel od fizične osebe prostore. Enkrat mesečno plačuje najemnino. Kakšne so davčne posledice?

Glede na to, da iz vprašanja ni možno ugotoviti ali gre v obravnavanem primeru za davčna zavezanca, identificirana za namene DDV ali ne, temelji odgovor na predpostavki, da sta tako najemodajalec, kot tudi najemojemalec, identificirana za namene DDV v RS.

Predpostavimo, da znaša mesečna najemnina 1.000,00 DE.

 

osnova za DDV = 

 

1.000,00 DE 

 

+ 20 % DDV = 

 

200,00 DE 

 

skupaj = 

 

1.200,00 DE 

 

Ker je najemojemalec plačnik davka, ob izplačilu obračuna in odtegne akontacijo dohodnine.

Davčna osnova

Davčno osnovo izračuna na naslednji način, in sicer:

 

najemnina brez DDV = 

 

1.000,00 DE 

 

- normirani stroški (40 %) = 

 

400,00 DE 

 

davčna osnova = 

 

600,00 DE 

 

Akontacija dohodnine

Akontacija dohodnine = 600,00 DE x 25 % = 150,00 DE

Najemodajalcu najemojemalec (javni zavod) tako plača:

 

Najemnina brez DDV = 

 

1.000,00 DE 

 

- akontacija dohodnine = 

 

150,00 DE 

 

+ DDV po stopnji 20 % = 

 

200,00 DE 

 

skupaj = 

 

1.050,00 DE 

 

Obrazec REK-2

Hkrati s plačilom mora najemojemalec (javni zavod), skladno z določili Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, predložiti davčnemu organu v elektronski obliki po sistemu e-davki na spletni naslov http://edavski.durs.si obrazec REK-2 (Obračun davčnih odtegljajev za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja).

Knjiženje

Najemojemalec (javni zavod) obračun in izplačilo najemnine knjiži na naslednji način, in sicer:

  1. Obračunana najemnina za tekoči mesec

    • strošek, v breme kto 413 (1.000,00 DE)

    • DDV, v breme kto 160 (200,00 DE)

    • skupaj obveznost do najemodajalca, v dobro kto 285 (1.200,00 DE)

    • zmanjšanje obveznosti do najemodajalca, v breme kto 285 (150,00 DE)

    • obveznost za davčni odtegljaj, v dobro kto 265 (150,00 DE)

    • v dobro kto 110 (1.200,00 DE)

    • v breme kto 285 (1.050,00 DE)

    • v breme kto 265 (150,00 DE)

  2. Obračun akontacije dohodnine

  3. Izplačilo najemodajalcu in plačilo davčnega odtegljaja

Če najemnino izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine ugotovi pristojni davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca, ki mora biti vložena v petnajstih dneh po poteku časa, za katerega je bilo premoženje dano v najem, vendar najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Obrazec za napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem je objavljen v Pravilniku o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala kot priloga 4.

  • Poslovni dogodek 2 - subvencija

Javni zavod prejme subvencijo od državnega organa za investicijo v osnovna sredstva. Subvencijo, ki jo prejme za investicijo knjižijo na 98 in ne na prihodke. Ali je subvencija v letu, ko je prejeta, prihodek v skladu z določili ZDDPO-2 in podzakonskimi akti po ZDDPO-2 ter kako je obdavčena?

ZDDPO-2 v tretjem odstavku 12. člena določa, da če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.

Po določbah SRS 10 (Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve) se dolgoročno odloženi prihodki, med katere sodijo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov, ne obravnavajo kot rezervacije, temveč kot pasivne časovne razmejitve. Kot prihodki se pripoznajo v obdobjih, v katerih nastopajo stroški oziroma odhodki, ki naj bi jih nadomestili.

Iz navedenega izhaja, da subvencije, ki jih dodeljuje državni organ (npr. Javni sklad RS za podjetništvo za investicijska vlaganja malih in srednje velikih podjetij -gospodarskih družb in zasebnikov, ki pri ugotavljanju davčne osnove tudi upoštevajo določbe ZDDPO-2), ne povečujejo davčne osnove prejemnikov subvencij. Prejete subvencije se evidentirajo med dolgoročne